Danes je 21.7.2024

Input:

2023.02.1.1 Kemikalije v živilih

16.2.2023, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 9 minut

2023.02.1.1 Kemikalije v živilih

Tatjana Kruder, univ. dipl. inž. živ. tehn.

Vsa hrana, želeli ali ne, je izdelana iz kemičnih snovi, npr. hranila v naši hrani, kot so ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe in vlaknine – vsa so sestavljena iz kemičnih spojin. Hrane brez kemikalij ni. Mnoge od teh nastanejo naravno, nekatere pa ne. Nekatere kemikalije so zelo koristne, druge malo manj, spet druge so nujne, a hkrati lahko povzročijo škodo, če niso v pravilnih količinah, pravilno dozirane, pravilno izbrane.

Nekatere kemikalije povzročijo zdravstvene težave, odvisno od njihove toksičnosti in količine v naših telesih. Znanstveniki svetujejo glede varnih ravni prisotnosti kemikalij v hrani in obveščajo nosilce odločanja - zakonodajalce, ki nato zakonsko urejajo uporabo kemikalij v hrani. V Evropi Evropska agencija za varnost hrane obravnava varnost hrane, vključno s kemikalijami v hrani.

V članku se bomo posvetili nekaterim kemikalijam, s poudarkom, da je kemikalij, ki vplivajo na (ne)varnost hrane, vsak dan več in več in da nastajajo nove kombinacije že »starih« kemikalij, ki imajo spet nov, morda še neznan učinek na človekovo telo.

Kemikalije v živilih predstavljajo t.i. kemijsko tveganje za zdravje.

Skupine kemijskih dejavnikov tveganja iz uredbe EU:

Regulirane živilske sestavine  Aditivi za živila
Živilski encimi
Arome za živila
Viri hranil (prehranska dopolnila/botanične snovi)  
Ostanki v prehranski verigi  Krmni dodatki
Zdravila za uporabo v veterinarski medicini
Pesticidi  
Onesnaževala  Onesnaževala okolja
Naravna onesnaževala
Procesna onesnaževala  

Živilski dodatki – aditivi ali E-ji

Živilski dodatki se uporabljajo za številne namene. Uporabljajo se lahko za barvanje, kot sladilo ali za ohranjanje obstojnosti hrane, kot konzervansi, emulgatorji, antioksidanti, ojačevalci arom,