2023.02.1.1 Kemikalije v živilih
Tatjana Kruder, univ. dipl. inž. živ. tehn.
Vsa hrana, želeli ali ne, je izdelana iz kemičnih snovi, npr. hranila v naši hrani, kot so ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe in vlaknine – vsa so sestavljena iz kemičnih spojin. Hrane brez kemikalij ni. Mnoge od teh nastanejo naravno, nekatere pa ne. Nekatere kemikalije so zelo koristne, druge malo manj, spet druge so nujne, a hkrati lahko povzročijo škodo, če niso v pravilnih količinah, pravilno dozirane, pravilno izbrane.
Nekatere kemikalije povzročijo zdravstvene težave, odvisno od njihove toksičnosti in količine v naših telesih. Znanstveniki svetujejo glede varnih ravni prisotnosti kemikalij v hrani in obveščajo nosilce odločanja - zakonodajalce, ki nato zakonsko urejajo uporabo kemikalij v hrani. V Evropi Evropska agencija za varnost hrane obravnava varnost hrane, vključno s kemikalijami v hrani.
V članku se bomo posvetili nekaterim kemikalijam, s poudarkom, da je kemikalij, ki vplivajo na (ne)varnost hrane, vsak dan več in več in da nastajajo nove kombinacije že »starih« kemikalij, ki imajo spet nov, morda še neznan učinek na človekovo telo.
Kemikalije v živilih predstavljajo t.i. kemijsko tveganje za zdravje.
Skupine kemijskih dejavnikov tveganja iz uredbe EU:
Živilski dodatki – aditivi ali E-ji
Živilski dodatki se uporabljajo za številne namene. Uporabljajo se lahko za barvanje, kot sladilo ali za ohranjanje obstojnosti hrane, kot konzervansi, emulgatorji, antioksidanti, ojačevalci arom,…
